Slovar

Omejena votlina, napolnjena z gnojem.

Diagnostični ali terapevtski postopek, pri katerem se z iglo vstopi v trebušno votlino za odvzem tekočine (ascitesa).

Odstranitev ali uničenje tkiva, pogosto z uporabo katetra in radiofrekvenčne energije (npr. pri motnjah srčnega ritma).

Prekinitev nosečnosti pred 22. tednom.

Nevrorazvojna motnja, za katero so značilni nepozornost, hiperaktivnost in impulzivnost.

Dodatno zdravljenje, ki se uporablja po primarnem zdravljenju (npr. kemoterapija po operaciji raka), da se zmanjša tveganje za ponovitev bolezni.

Hormon in nevrotransmiter, ki ga izloča nadledvična žleza v stresnih situacijah; uporablja se tudi kot zdravilo pri anafilaksiji in zastoju srca.

Izguba ali motnja sposobnosti govornega izražanja ali razumevanja govora, običajno posledica poškodbe možganov.

Nanašajoč se na živčne poti, ki vodijo signale proti centralnemu živčnemu sistemu (npr. senzorični nevroni).

Hudo pomanjkanje granulocitov (vrste belih krvničk), kar močno poveča tveganje za okužbe.

Kombinacija simptomov, ki vključuje upočasnjenost gibov (akinezija), mišično togost (rigidnost) in pogosto tresenje (tremor), značilna za Parkinsonovo bolezen.

Pogosta kožna bolezen, ki jo povzroča vnetje lojnic.

Metoda komplementarne medicine, pri kateri se v točno določene točke na telesu vstavljajo tanke igle za lajšanje bolečin in zdravljenje različnih stanj.

Nenaden, hiter začetek bolezni ali stanja, ki je običajno kratkotrajno.

Najpogostejša beljakovina v krvni plazmi, pomembna za vzdrževanje onkotskega tlaka.

Snov, ki pri preobčutljivih posameznikih sproži alergijsko reakcijo.

Prekomeren odziv imunskega sistema na sicer neškodljive snovi iz okolja (alergene).

Izguba las ali dlak.

Zdravilski pristopi, ki se uporabljajo namesto konvencionalne medicine.

Progresivna nevrodegenerativna bolezen, ki je najpogostejši vzrok demence.

Zdravstvena oskrba, pri kateri pacient ni hospitaliziran in po posegu ali pregledu odide domov.

Izostanek menstruacije.

Diagnostični postopek v nosečnosti, pri katerem se odvzame vzorec plodovnice za genetsko testiranje.

Kirurška odstranitev dela telesa, običajno uda.

Del presnove, pri katerem se iz manjših molekul gradijo večje, kompleksnejše molekule (npr. sinteza beljakovin).

Huda, življenjsko ogrožajoča sistemska alergijska reakcija.

Zdravilo za lajšanje bolečin.

Pogovor z bolnikom za zbiranje podatkov o njegovem zdravstvenem stanju, simptomih, preteklih boleznih in družinski zdravstveni zgodovini.

Stanje, za katero je značilno zmanjšano število rdečih krvničk (eritrocitov) ali zmanjšana količina hemoglobina v krvi.

Zdravilo, ki povzroči anestezijo.

Postopek za odpravo občutka za bolečino, ki omogoča izvedbo kirurških in drugih bolečih posegov. Deli se na splošno, regionalno in lokalno.

Omejena, trajna razširitev krvne žile ali srca zaradi oslabelosti žilne stene.

Bolečina v prsih, ki nastane zaradi nezadostne preskrbe srčne mišice s kisikom.

Diagnostični postopek slikanja krvnih žil s pomočjo kontrastnega sredstva.

Postopek za razširitev zožene ali zamašene krvne žile, pogosto z vstavitvijo žilne opornice (stenta).

Občutek tesnobe, strahu in zaskrbljenosti, ki je lahko normalen odziv na stres ali pa del anksiozne motnje.

Motnja hranjenja, za katero je značilno namerno stradanje in izkrivljena podoba o lastnem telesu.

Zdravilo za nevtralizacijo želodčne kisline.

Zdravilo za zdravljenje bakterijskih okužb.

Zdravilo za zdravljenje depresije in drugih duševnih motenj.

Snov, ki preprečuje ali nevtralizira delovanje strupa.

Zdravilo proti slabosti in bruhanju.

Snov (običajno beljakovina), ki jo imunski sistem prepozna kot tujo in proti njej sproži imunski odziv (tvorbo protiteles).

Zdravilo za zniževanje povišanega krvnega tlaka.

Zdravilo, ki preprečuje strjevanje krvi.

Zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature.

Snov, ki preprečuje rast in razmnoževanje mikroorganizmov na živih tkivih (npr. na koži).

Prenehanje izločanja seča.

Glavna odvodnica (arterija), ki iz levega prekata srca vodi oksigenirano kri po telesu.

Vnetje slepiča.

Način dajanja zdravila (npr. peroralna, intravenska, intramuskularna).

Začasna prekinitev dihanja.

Nenadna motnja možganske funkcije zaradi motnje v prekrvavitvi (ishemija ali krvavitev).

Motnja srčnega ritma.

Krvna žila, ki vodi kri od srca proti tkivom.

Splošen izraz za otrdelost arterij. Pogosto se uporablja kot sinonim za aterosklerozo.

Vnetje enega ali več sklepov.

Minimalno invaziven kirurški postopek, pri katerem se s pomočjo endoskopa (artroskopa) pregleda in zdravi notranjost sklepa.

Nabiranje proste tekočine v trebušni votlini.

Brez prisotnosti mikroorganizmov; sterilno.

Vdihanje tujkov (hrane, tekočine, želodčne vsebine) v dihala.

Kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni napadi težkega dihanja, kašlja in piskanja v prsih.

Mednarodni sistem za razvrščanje zdravilnih učinkovin.

Bolezen, pri kateri se na notranji steni arterij nabirajo maščobne obloge (aterosklerotični plaki), kar vodi v zoženje in otrdelost žil.

Pogosta motnja srčnega ritma, pri kateri preddvori (atriji) utripajo zelo hitro in neusklajeno.

Zmanjšanje velikosti celic, tkiva, organa ali dela telesa.

Bolezen, pri kateri imunski sistem napada lastna tkiva in organe.

Pregled trupla za ugotavljanje vzroka smrti.

Kar uničuje bakterije.

Prisotnost bakterij v krvi.

Enocelični mikroorganizem, ki je lahko povzročitelj bolezni.

Kar zavira rast in razmnoževanje bakterij.

Postopek širjenja zožene žile z napihljivim balonom na konici katetra.

Motnja zaznavanja barv.

Najpogostejša oblika kožnega raka, ki le redko zaseva.

Nenevaren, nerakav. Nanaša se na tumorje, ki ne zasevajo in ne vraščajo v okolno tkivo.

Nerakavo povečanje prostate, pogosto pri starejših moških.

Skupina zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje visokega krvnega tlaka, angine pektoris in motenj srčnega ritma.

Rumen pigment, ki nastane pri razgradnji hemoglobina v rdečih krvničkah. Povišane vrednosti povzročajo zlatenico.

Odvzem majhnega koščka tkiva za mikroskopski pregled z namenom postavitve diagnoze.

Duševna motnja, za katero so značilna izmenjujoča se obdobja manije (pretirane evforije) in depresije.

Okužba, ki jo bolnik dobi med zdravljenjem v bolnišnici.

Bakterijska okužba, ki jo prenašajo klopi.

Redka, a huda zastrupitev z toksinom bakterije Clostridium botulinum.

Upočasnjen srčni utrip (pod 60 utripov na minuto v mirovanju).

Vnetje sapnic (bronhijev).

Diagnostični postopek, pri katerem se z endoskopom (bronhoskopom) pregleda notranjost dihalnih poti.

Velik mehur na koži, napolnjen s tekočino.

Motnja hranjenja, za katero so značilna obdobja prenajedanja, ki jim sledi kompenzatorno vedenje (bruhanje, uporaba odvajal).

Bolečina v predelu glave.

Ožigalkarji (npr. meduze).

Avtoimunska bolezen, ki jo sproži uživanje glutena in povzroči poškodbo sluznice tankega črevesa.

Osnovna gradbena in funkcionalna enota živih organizmov.

Bakterijsko vnetje kože in podkožja.

Pogovorni izraz za videz pomarančne kože, ki je posledica sprememb v podkožnem maščevju; ne gre za vnetje.

Slovenska nacionalna zbirka podatkov o zdravilih.

Cevka, vstavljena v veliko veno v prsnem košu, vratu ali dimljah za dolgotrajno dajanje zdravil, tekočin ali za merjenje tlakov.

Postopek vnosa antigena (oslabljenega ali mrtvega povzročitelja ali njegovih delov) v telo z namenom spodbujanja imunskega sistema k tvorbi protiteles in doseganja zaščite pred boleznijo.

Bistra tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo.

Glej Apopleksija (možganska kap).

Ušesno maslo.

Nanašajoč se na vrat ali maternični vrat.

Modrikasto obarvanje kože in sluznic zaradi pomanjkanja kisika v krvi.

Zaprta vrečasta struktura, ki je lahko napolnjena s tekočino, poltrdo snovjo ali plinom.

Vnetje sečnega mehurja.

Diagnostični postopek, pri katerem se z endoskopom (cistoskopom) pregleda notranjost sečnega mehurja.

Veda o celicah; v medicini se nanaša na mikroskopski pregled celic za odkrivanje bolezni (npr. test PAP).

Zdravilo, ki zavira rast in delitev celic, uporablja se predvsem pri zdravljenju raka.

Stupen za celice.

Kronična vnetna črevesna bolezen, ki lahko prizadene katerikoli del prebavne cevi.

Čas od uvrstitve pacienta na čakalni seznam do izvedbe zdravstvene storitve.

Zapora črevesja, ki preprečuje prehajanje vsebine.

Uporaba električnega sunka za prekinitev življenjsko nevarne motnje srčnega ritma (npr. ventrikularne fibrilacije) in ponovno vzpostavitev normalnega ritma.

Bolezen, ki jo povzroča postopno propadanje tkiva ali organa (npr. artroza).

Stanje pomanjkanja vode v telesu.

Rana, ki nastane zaradi dolgotrajnega pritiska na kožo in podkožje, kar povzroči prekinitev krvnega obtoka.

Akutno, prehodno stanje zmedenosti, motene pozornosti in spremenjenega zaznavanja.

Kronična napredujoča bolezen možganov, ki povzroči upad kognitivnih funkcij (spomin, mišljenje, orientacija).

Splošen izraz za vnetje kože.

Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi kože, las, nohtov in sluznic.

Pregled kožnih sprememb s posebnim povečevalnim instrumentom (dermatoskopom).

Celota postopkov, ki se uporabljajo za postavitev diagnoze.

Prepoznavanje in poimenovanje bolezni na podlagi simptomov, znakov in izvidov preiskav.

Postopek za odstranjevanje odpadnih snovi in odvečne tekočine iz krvi pri bolnikih z odpovedjo ledvic.

Faza srčnega cikla, v kateri se srčna mišica sprosti in se prekati napolnijo s krvjo; spodnja vrednost pri merjenju krvnega tlaka.

Uporaba visokofrekvenčnega električnega toka za segrevanje tkiv v terapevtske namene.

Način prehranjevanja, ki je prilagojen določenim zdravstvenim potrebam.

Seznam možnih bolezni, ki bi lahko pojasnile bolnikove simptome in znake.

Huda bakterijska okužba, ki prizadene sluznice dihal in kožo.

Gibanje molekul iz območja z višjo koncentracijo v območje z nižjo koncentracijo.

Razširjen, razsejan po celem telesu ali organu.

Premik kosti iz njenega normalnega položaja v sklepu.

Bolečina med menstruacijo.

Splošen izraz za prebavne težave v zgornjem delu trebuha (tiščanje, napihnjenost, spahovanje).

Občutek težkega dihanja ali pomanjkanja zraka.

Nagnjenost k določeni bolezni.

Zdravilo, ki poveča izločanje seča.

Vnetje divertiklov (majhnih izboklin) v steni črevesa, najpogosteje v debelem črevesu.

Molekula, ki nosi genetska navodila za razvoj, delovanje, rast in razmnoževanje vseh znanih organizmov.

Nevrotransmiter, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju gibanja, motivacije, nagrajevanja in čustev.

Znesek, ki ga zavarovana oseba doplača za zdravstvene storitve ali zdravila.

Prostovoljno zavarovanje, ki krije razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki niso v celoti krite iz obveznega zavarovanja.

Državni program presejanja za raka dojk.

Določanje odmerka, pogostosti in trajanja jemanja zdravila.

Odvajanje tekočine (npr. gnoja, krvi) iz telesne votline ali rane s pomočjo cevk (drenov).

Stanje čustvenega, psihološkega in socialnega blagostanja.

Elektronsko potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela.

Elektronska napotnica za pregled pri specialistu, diagnostično preiskavo ali zdravljenje.

Sistem elektronskega naročanja na zdravstvene storitve.

Elektronski recept za zdravila.

Oteklina, ki nastane zaradi prekomernega nabiranja tekočine v medceličnem prostoru.

Nanašajoč se na živčne poti, ki vodijo signale iz centralnega živčnega sistema proti periferiji (npr. motorični nevroni).

Šumeča tableta, ki se pred zaužitjem raztopi v vodi.

Diagnostična preiskava, pri kateri se s pomočjo ultrazvoka prikaže struktura in delovanje srca.

Izbrizg semenske tekočine.

Zapis električne aktivnosti srca.

Poslabšanje simptomov kronične bolezni.

Kirurška odstranitev tkiva.

Zdravilo, ki lajša izkašljevanje.

Izdrtje, izruvanje (npr. zoba).

Okončina (roka ali noga).

Preiskava, s katero se meri in zapisuje električno aktivnost možganov.

Minerali v telesnih tekočinah (npr. natrij, kalij, klorid), ki nosijo električni naboj in so ključni za številne telesne funkcije.

Diagnostična preiskava za oceno delovanja mišic in živcev, ki jih oživčujejo.

Zamašitev krvne žile s krvnim strdkom (trombusom), zračnim mehurčkom, maščobno kapljico ali drugim tujkom (embolusom), ki ga je prinesel krvni tok.

Krvni strdek ali drug delec, ki potuje po krvnem obtoku in lahko zamaši žilo.

Normalna vidnost, pri kateri se slika projicira točno na mrežnico brez potrebe po korekciji.

Kronična pljučna bolezen, pri kateri so pljučni mešički (alveoli) trajno razširjeni in poškodovani, kar otežuje dihanje.

Zdravljenje, ki temelji na izkušnjah in verjetnosti, preden je postavljena dokončna diagnoza.

Vnetje možganskega tkiva.

Beljakovina, ki pospešuje (katalizira) kemijske reakcije v telesu.

Stalna prisotnost določene bolezni na določenem geografskem območju.

Veja medicine, ki se ukvarja z žlezami z notranjim izločanjem (endokrinimi žlezami) in njihovimi hormoni.

Stanje, pri katerem se tkivo, podobno maternični sluznici (endometriju), nahaja zunaj maternice.

Diagnostični ali terapevtski postopek, pri katerem se z endoskopom (gibljivo cevko s kamero) pregleda notranjost telesnih votlin ali organov.

Hranjenje preko prebavnega trakta, običajno po sondi.

Vnetje tankega črevesa.

Nekontrolirano močenje, zlasti nočno.

Povečano število eozinofilcev (vrste belih krvničk) v krvi, pogosto povezano z alergijami ali parazitskimi okužbami.

Nenaden porast števila primerov določene bolezni, ki bistveno presega običajno pojavljanje na določenem območju.

Veda, ki preučuje porazdelitev in dejavnike tveganja za bolezni v populacijah.

Vrsta regionalne anestezije, pri kateri se anestetik vbrizga v epiduralni prostor hrbtenjače, pogosto se uporablja za lajšanje porodne bolečine.

Kronična nevrološka motnja, za katero so značilni ponavljajoči se epileptični napadi.

Krvavitev iz nosu.

Utrditev in povečanje penisa zaradi dotoka krvi.

Rdečina kože, ki nastane zaradi razširitve kapilar.

Rdeča krvnička, ki prenaša kisik.

Površinska poškodba kože ali sluznice.

Veda o vzrokih bolezni; tudi vzrok določene bolezni.

Občutek izjemnega ugodja, sreče in vznesenosti.

Namerna povzročitev smrti za lajšanje neznosnega trpljenja.

Proces, pri katerem celica (fagocit) "poje" in razgradi trdne delce, kot so bakterije ali celični ostanki.

Vnetje žrela.

Strokovnjak za zdravila.

Oblika, v kateri je zdravilo pripravljeno za uporabo (npr. tableta, kapsula, sirup, mazilo).

Veda, ki preučuje, kako zdravilo deluje na telo.

Veda, ki preučuje, kaj telo naredi z zdravilom (absorpcija, porazdelitev, presnova, izločanje).

Veda o zdravilih in njihovem delovanju.

Vidno, nehoteno trzanje majhnih skupin mišičnih vlaken.

Stopnja v razvoju bolezni ali zdravljenja.

Vročičen, z povišano telesno temperaturo.

Odpadni produkti prebave, ki se izločijo iz telesa.

Plodnost.

Zelo hitro, neusklajeno krčenje mišičnih vlaken, zlasti srčne mišice.

Benigen tumor iz vezivnega tkiva.

Kronično stanje, za katero je značilna razširjena bolečina v mišicah in mehkih tkivih, utrujenost in motnje spanja.

Zamenjava normalnega tkiva z vezivnim (brazgotinskim) tkivom.

Nenormalna povezava (kanal) med dvema organoma ali med organom in površino telesa.

Del rehabilitacije, ki uporablja fizikalne metode (gibanje, toplota, voda, elektrika) za zdravljenje in lajšanje težav.

Sistematičen pregled telesa, ki ga opravi zdravnik z uporabo osnovnih tehnik (opazovanje, tipanje, tolčenje, poslušanje).

Veda o delovanju živih organizmov.

Sterilna raztopina natrijevega klorida (0,9 %), ki je izotonična s telesnimi tekočinami.

Kirurška odstranitev vene.

Vnetje vene.

Gosta sluz, ki se izloča iz dihalnih poti.

Močan, nesorazmeren in vztrajen strah pred določenim predmetom, situacijo ali dejavnostjo.

Omejen na določeno mesto ali žarišče.

Vitamin B9, pomemben za razvoj celic in preprečevanje nekaterih prirojenih napak.

Veda o glasovih govora.

Preobčutljivost na svetlobo.

Zdravljenje z uporabo svetlobe (npr. zdravljenje zlatenice pri novorojenčkih z modro svetlobo).

Prekinitev kontinuitete kosti.

Pogostost (npr. frekvenca srčnega utripa).

Snov, ki uničuje glive.

Mikroorganizem, ki lahko povzroči okužbe (mikoze).

Nanašajoč se na delovanje; funkcionalna motnja je motnja delovanja brez vidne strukturne okvare.

Vnetje želodca in tankega črevesa, ki povzroča bruhanje in drisko.

Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi prebavil.

Stanje, pri katerem se želodčna kislina vrača v požiralnik in povzroča zgago ter druge težave.

Diagnostični postopek, pri katerem se z endoskopom (gastroskopom) pregleda požiralnik, želodec in dvanajstnik.

Osnovna enota dedovanja; odsek DNK, ki nosi zapis za določeno beljakovino ali funkcionalno molekulo RNK.

Nanašajoč se na zdravilo, ki vsebuje enako zdravilno učinkovino kot originalno zdravilo, vendar se prodaja pod drugim imenom po preteku patentne zaščite.

Veda o dedovanju in genih.

Veja medicine, ki se ukvarja z zdravjem in boleznimi starejših ljudi.

Gib, kretnja.

Obdobje od spočetja do poroda.

Vnetje dlesni.

Žleza.

Skupina očesnih bolezni, ki povzročajo okvaro vidnega živca in izgubo vida, pogosto povezana z zvišanim očesnim tlakom.

Koncentracija glukoze (sladkorja) v krvi.

Oblika, v kateri se glukoza shranjuje v jetrih in mišicah.

Prisotnost glukoze v seču.

Vrsta možganskega tumorja, ki izvira iz glialnih celic.

Vnetje ledvičnih telesc (glomerulov).

Enostaven sladkor, ki je glavni vir energije za celice.

Beljakovina v pšenici, ječmenu in rži, ki pri nekaterih ljudeh povzroča zdravstvene težave.

Gosta, rumenkasta tekočina, ki nastane pri vnetju in je sestavljena iz odmrlih belih krvničk, bakterij in tkivnih ostankov.

Nalezljiva virusna okužba dihal.

Nagubana koža.

Glasilka.

Zmotno zaznavanje neobstoječih dražljajev (npr. slišanje glasov, videnje podob), ki se pojavljajo brez zunanje spodbude.

Deformacija nožnega palca, pri kateri je ta upognjen proti ostalim prstom.

Bruhanje krvi.

Delež rdečih krvničk v celotnem volumnu krvi.

Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi krvi in krvotvornih organov.

Podplutba; nabiranje krvi v tkivu zunaj krvnih žil, običajno zaradi poškodbe.

Prisotnost krvi v seču.

Izpad polovice vidnega polja na vsakem očesu.

Delna ohromelost (oslabljenost) ene polovice telesa.

Popolna ohromelost ene polovice telesa.

Vrsta dialize, pri kateri se kri čisti zunaj telesa v aparatu (umetni ledvici).

Dedna motnja strjevanja krvi.

Beljakovina v rdečih krvničkah, ki veže in prenaša kisik.

Razpadanje rdečih krvničk.

Razširjene in vnete vene v predelu zadnjika in danke.

Proces zaustavljanja krvavitve.

Vnetje jeter, najpogosteje povzročeno z virusi (hepatitis A, B, C).

Jeterna celica.

Povečanje jeter.

Deden.

Izstop organa ali dela organa skozi oslabljeno mesto v mišični steni, ki ga obdaja.

Skupina virusnih okužb, ki povzročajo značilne mehurčke na koži in sluznicah.

Predpona, ki pomeni "preveč", "povišan" (npr. hipertenzija).

Prekomerna telesna dejavnost in nemir.

Povišana raven sladkorja v krvi.

Prekomerno znojenje.

Povišana raven kalija v krvi.

Povišana raven maščob (holesterola in/ali trigliceridov) v krvi.

Povišan krvni tlak.

Povišana telesna temperatura, ki ni posledica prestavitve termoregulacijskega centra (kot pri vročini), ampak pregrevanja telesa.

Povečano delovanje ščitnice.

Povečanje velikosti organa ali tkiva zaradi povečanja velikosti celic.

Prekomerno, pospešeno in poglobljeno dihanje.

Stanje spremenjene zavesti, podobno transu, v katerem je oseba bolj dojemljiva za sugestije.

Predpona, ki pomeni "premajhno", "znižan" (npr. hipotenzija).

Znižana raven sladkorja v krvi.

Oseba, ki je pretirano zaskrbljena za svoje zdravje in se boji, da ima resno bolezen, čeprav za to ni objektivnih dokazov.

Pomanjkanje kisika v tkivih.

Znižan krvni tlak.

Zmanjšano delovanje ščitnice.

Kirurška odstranitev maternice.

Veda o tkivih; v medicini mikroskopski pregled tkiv.

Virus, ki napade imunski sistem in povzroči sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS).

Maščobi podobna snov, ki je nujna za delovanje telesa, vendar lahko povišane vrednosti vodijo v aterosklerozo.

Sistem komplementarne medicine, ki temelji na načelu "podobno se zdravi s podobnim" in uporabi močno razredčenih snovi.

Sposobnost organizma, da vzdržuje stabilno notranje okolje kljub zunanjim spremembam.

Kemična snov, ki jo izločajo endokrine žleze v kri in deluje kot prenašalec sporočil med celicami in organi.

Ustanova za paliativno oskrbo umirajočih bolnikov.

Sprejem in bivanje bolnika v bolnišnici zaradi zdravljenja.

Del osrednjega živčevja, ki poteka po hrbteničnem kanalu in povezuje možgane s perifernim živčevjem.

Šepanje.

Resno, nevarno.

Nanašajoč se na bolezen, katere vzrok ni znan.

Zapora črevesja.

Onemogočanje gibanja dela telesa (npr. z mavcem pri zlomu).

Nalezljiva bakterijska okužba kože.

Umetni material ali pripomoček, ki se kirurško vstavi v telo (npr. zobni vsadek, prsni vsadek, srčni spodbujevalnik).

Nezmožnost doseganja ali vzdrževanja erekcije.

Proces, s katerim postane posameznik odporen na določeno bolezen, bodisi s prebolevanjem bolezni bodisi s cepljenjem.

Veda o imunskem sistemu.

Zaviranje delovanja imunskega sistema, bodisi zaradi bolezni (npr. AIDS) bodisi z zdravili (npr. po presaditvi organa).

Zdravljenje, ki spodbuja ali zavira imunski sistem za boj proti bolezni (npr. raku).

Kompleksen sistem celic, tkiv in organov, ki telo ščiti pred tujki, kot so mikroorganizmi in rakave celice.

Število novih primerov bolezni v določeni populaciji v določenem časovnem obdobju.

Kirurški rez.

Razlog ali okoliščina, ki upravičuje uporabo določenega zdravljenja, preiskave ali postopka.

Odmiranje tkiva (nekroza) zaradi prekinitve dotoka krvi (ishemije). Najpogostejši je miokardni infarkt (srčna kap).

Vdor in razmnoževanje patogenih mikroorganizmov v telesu.

Nezmožnost zanositve po enem letu rednih nezaščitenih spolnih odnosov.

Prodiranje celic ali tekočine v tkivo, kamor normalno ne spadajo.

Odziv telesa na poškodbo ali okužbo, za katerega so značilni rdečina, oteklina, vročina, bolečina in moteno delovanje.

Glej Gripa.

Počasno, dolgotrajno dajanje večje količine tekočine (npr. fiziološke raztopine, zdravil) neposredno v veno.

Zaužitje (hrane, zdravil, strupov).

Nanašajoč se na dimlje.

Vdihavanje plinov, pare ali razpršenih delcev.

Pripomoček za dajanje zdravil v obliki aerosola za vdihavanje.

Snov, ki zavira ali preprečuje določen proces (npr. encimski inhibitor).

Vbrizganje tekočine v telo s pomočjo igle in brizge.

Čas od okužbe do pojava prvih znakov bolezni.

Motnja spanja, za katero je značilna težava z uspavanjem, prebujanje med spanjem ali prezgodnje jutranje prebujanje.

Nezadostno delovanje organa (npr. srčna insuficienca, ledvična insuficienca).

Veja medicine, ki se ukvarja z zdravljenjem življenjsko ogroženih bolnikov.

Medsebojno delovanje (npr. interakcija med zdravili).

Pojavljajoč se v presledkih.

Veja medicine, ki se ukvarja z diagnostiko in neoperativnim zdravljenjem bolezni notranjih organov.

Stanje, ki ga povzroči vnos strupene snovi v telo.

Neželena reakcija na določeno snov (npr. hrano), ki ni posledica imunskega odziva.

Predpona, ki pomeni "znotraj" (npr. intramuskularno).

V arterijo.

V kožo.

Znotraj lobanje.

V mišico.

Znotraj očesa.

V veno.

Vstavitev cevi (tubusa) v sapnik za zagotovitev prehodnosti dihalne poti.

Nanašajoč se na postopek, ki prodre v telo (npr. operacija). Pri boleznih pomeni, da se širi v okolna tkiva (npr. invazivni rak).

Obrat, zasuk.

V laboratorijskih pogojih, zunaj živega organizma (dobesedno "v steklu").

V živem organizmu.

Hormon, ki ga izloča trebušna slinavka in uravnava raven sladkorja v krvi.

Naprava, ki neprekinjeno dovaja inzulin v podkožje.

Glej Apopleksija.

Pregledovanje, opazovanje.

Vnetje šarenice.

Zmanjšana ali prekinjena preskrba tkiva s krvjo in s tem s kisikom.

Osamitev bolnika z nalezljivo boleznijo, da se prepreči širjenje okužbe.

Cev, po kateri potuje jajčece od jajčnika do maternice.

Ženski spolni organ, v katerem zorijo jajčeca in se tvorijo ženski spolni hormoni.

Povzročen z zdravniškim posegom ali zdravljenjem.

Slovenski nacionalni organ, pristojen za področje zdravil in medicinskih pripomočkov.

Veda in praksa preprečevanja bolezni, podaljševanja življenja in promocije zdravja skozi organizirana prizadevanja družbe.

Kemični element, nujen za delovanje ščitnice.

Vdihavanje dima iz tobačnih izdelkov.

Huda izguba telesne teže in mišične mase, ki je posledica kronične bolezni.

Trdna tvorba, ki nastane v telesnih votlinah ali izvodilih (npr. ledvični kamen, žolčni kamen).

Enota za energijsko vrednost hrane.

Glivična okužba, ki jo povzroča gliva iz rodu Candida.

Farmacevtska oblika, pri kateri je zdravilna učinkovina v ovojnici.

Snov, ki povzroča raka.

Maligni (zločesti) tumor, ki izvira iz epitelijskega tkiva (koža, sluznice, žleze).

Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi srca in ožilja.

Bolezen srčne mišice.

Nujen medicinski postopek, ki vključuje masažo srca in umetno dihanje za ohranjanje krvnega obtoka in dihanja pri zastoju srca.

Nanašajoč se na srce in krvne žile.

Gnitje zob, ki ga povzročajo bakterije.

Del presnove, pri katerem se večje molekule razgrajujejo v manjše, pri čemer se sprošča energija.

Zameglitev očesne leče, ki povzroči postopno slabšanje vida.

Tanka, gibljiva cevka, ki se uporablja za vstavljanje v telesne votline, žile ali izvodila za odvajanje tekočin, dajanje zdravil ali izvajanje diagnostičnih postopkov.

Nastanek votline.

Jedek.

Zdravljenje raka z uporabo citostatikov, zdravil, ki uničujejo rakave celice ali zavirajo njihovo rast.

Beljakovina, ki je glavni gradnik las, nohtov in povrhnjice kože.

Vnetje roženice.

Glej Hernija.

Občutek za gibanje in položaj delov telesa.

Oblika komplementarne medicine, ki se osredotoča na diagnostiko in zdravljenje mehanskih motenj mišično-skeletnega sistema, zlasti hrbtenice.

Veja medicine, ki se ukvarja z operativnim zdravljenjem bolezni in poškodb.

Kost, ki povezuje prsnico z lopatico.

Zadebelitev kože, ki nastane zaradi pritiska ali trenja.

Postopek vnosa tekočine v debelo črevo skozi zadnjik za čiščenje črevesja ali dajanje zdravil.

Ritmično, nehoteno krčenje in sproščanje mišice.

Proces, pri katerem kri tvori strdek.

Nanašajoč se na miselne procese, kot so zaznavanje, spomin, učenje, mišljenje in reševanje problemov.

Kirurška odstranitev žolčnika.

Vnetje žolčnika.

Maščobi podobna snov, ki je nujna za delovanje telesa, vendar lahko povišane vrednosti vodijo v aterosklerozo.

Vnetje debelega črevesa.

Diagnostični postopek, pri katerem se z endoskopom (kolonoskopom) pregleda celotno debelo črevo.

Prvo mleko, ki ga izločajo mlečne žleze po porodu in je bogato s protitelesi.

Pregled materničnega vratu, nožnice in zunanjega spolovila s posebnim mikroskopom (kolposkopom).

Globoko, dolgotrajno stanje nezavesti.

Sočasna prisotnost dveh ali več bolezni pri istem bolniku.

Zdravilski pristopi, ki se uporabljajo skupaj s konvencionalno medicino.

Neugoden izid ali poslabšanje, ki se pojavi med potekom bolezni ali zdravljenja.

Stiskanje.

Količina snovi v določenem volumnu.

Pojem, zamisel.

Genitalna bradavica, ki jo povzroča okužba s HPV.

Kontracepcijsko sredstvo in zaščita pred spolno prenosljivimi okužbami.

Prisoten ob rojstvu.

Zastoj krvi ali druge tekočine v tkivu ali organu.

Vnetje očesne veznice.

Zdravljenje brez kirurškega posega, npr. z zdravili, fizikalno terapijo, spremembo življenjskega sloga.

Težavno, neredno ali nepopolno odvajanje blata.

Vnetje kože, ki nastane ob stiku z določeno snovjo (alergenom ali dražilcem).

Onesnaženje.

Preprečevanje zanositve.

Okoliščina ali stanje, zaradi katerega je uporaba določenega zdravljenja, preiskave ali postopka odsvetovana ali prepovedana.

Trajna skrajšava mišice, kite ali sklepne ovojnice, ki omejuje gibljivost sklepa.

Poškodba mehkih tkiv zaradi udarca, brez pretrganja kože.

Nenadno, nehoteno in močno krčenje mišic.

Kronična bolezen pljuč, ki povzroča trajno oviro pretoka zraka in vključuje kronični bronhitis in emfizem.

Srčna arterija, ki prehranjuje srčno mišico.

Skupina hormonov, ki nastajajo v skorji nadledvične žleze, in njihovi sintetični analogi; imajo močno protivnetno delovanje.

Nanašajoč se na lobanjo.

Odpadni produkt presnove v mišicah, ki se izloča preko ledvic; njegova koncentracija v krvi je merilo za delovanje ledvic.

Poltrda farmacevtska oblika za nanos na kožo.

Shranjevanje celic, tkiv ali organov pri zelo nizkih temperaturah.

Zdravljenje z uporabo mraza (npr. zamrzovanje bradavic s tekočim dušikom).

Dolgotrajen, počasi napredujoč. Nanaša se na bolezni, ki trajajo dlje časa, pogosto vse življenje.

Uhajanje krvi iz krvnih žil.

Klasifikacija krvi na podlagi prisotnosti ali odsotnosti določenih antigenov na površini rdečih krvničk (npr. A, B, AB, 0).

Pritisk krvi na stene arterij.

Gojenje mikroorganizmov v laboratoriju za njihovo identifikacijo.

Subjektivna ocena posameznikovega fizičnega, duševnega in socialnega blagostanja.

Količinski.

Vrsta minerala, ki se uporablja v nekaterih medicinskih napravah.

Prostor, opremljen za izvajanje znanstvenih poskusov in preiskav.

Snov ali zdravilo, ki pospešuje odvajanje blata.

Minimalno invaziven kirurški postopek, pri katerem se skozi majhne reze v trebušno votlino vstavi endoskop (laparoskop) in drugi instrumenti.

Kirurško odprtje trebušne votline.

Vnetje grla in glasilk.

Pregled grla z laringoskopom.

Naprava, ki oddaja močan, usmerjen žarek svetlobe; uporablja se v kirurgiji in dermatologiji.

Skrit, prikrit; nanaša se na okužbo ali bolezen, ki ne povzroča simptomov.

Bočni, na strani.

Ustanova, kjer se pripravljajo in izdajajo zdravila.

Rak krvotvornih celic v kostnem mozgu.

Bela krvnička, celica imunskega sistema.

Povečano število belih krvničk v krvi, običajno znak okužbe ali vnetja.

Zmanjšano število belih krvničk v krvi.

Splošen izraz za vsako nenormalno spremembo ali poškodbo tkiva.

Spolni nagon.

Močan vezivni trak, ki povezuje kosti med seboj v sklepu.

Podvezovanje (npr. krvne žile).

Bistra tekočina, ki kroži po limfnem sistemu in vsebuje bele krvničke.

Povečanje bezgavk.

Oteklina, ki nastane zaradi zastoja limfe.

Mreža žil in organov (bezgavke, vranica, priželjc), ki je del imunskega sistema.

Vrsta belih krvničk, ki ima ključno vlogo pri specifičnem imunskem odzivu.

Rak, ki izvira iz limfocitov v limfnem sistemu.

Maščoba.

Benigen tumor iz maščobnega tkiva.

Prisotnost kamnov v telesu.

Omejen na določeno mesto.

Zdravilo, ki povzroči začasno neobčutljivost za bolečino na omejenem delu telesa.

Normalna ukrivljenost hrbtenice naprej v vratnem in ledvenem delu; lahko je tudi patološko povečana.

Tekoča farmacevtska oblika za nanos na kožo.

Glej Dislokacija.

Nanašajoč se na ledveni del hrbta.

Diagnostični postopek, pri katerem se z iglo vstopi v hrbtenični kanal v ledvenem delu za odvzem cerebrospinalne tekočine (likvorja).

Avtoimunska bolezen, ki lahko prizadene kožo, sklepe, ledvice in druge organe.

Diagnostična slikovna metoda, ki uporablja močno magnetno polje in radijske valove za prikazovanje notranjih struktur telesa, zlasti mehkih tkiv.

Nenormalno velika rdeča krvnička.

Rumena pega; majhno območje v središču mrežnice, odgovorno za oster, osrednji vid.

Nanašajoč se na rakav tumor, ki ima sposobnost vraščanja v okolna tkiva in zasevanja (metastaziranja).

Stanje, ki je posledica pomanjkljive, prekomerne ali neuravnotežene prehrane.

Rentgensko slikanje dojk za odkrivanje raka.

Stanje pretirane evforije, razdražljivosti, povečane energije in zmanjšane potrebe po spanju; značilno za bipolarno motnjo.

Kirurška odstranitev dojke.

Vnetje mlečne žleze (dojke).

Poltrda, mastna farmacevtska oblika za nanos na kožo.

Nanašajoč se na sredino ali bližje sredini telesa.

Protor v prsnem košu med pljuči, ki vsebuje srce, velike žile, sapnik in požiralnik.

Veda in praksa, ki se ukvarja z ohranjanjem zdravja, preprečevanjem, diagnosticiranjem in zdravljenjem bolezni.

Specializacija, ki se ukvarja z vplivom dela in drugih dejavnosti na zdravje.

Instrument, aparat, material ali drug izdelek, ki se uporablja za medicinske namene, vendar ne dosega svojega glavnega namena s farmakološkim, imunološkim ali presnovnim delovanjem.

Ožigalkar, ki lahko povzroči opekline.

Zmotno prepričanje o lastni vsemogočnosti, pomembnosti ali bogastvu.

Celična delitev, s katero nastanejo spolne celice (gamete) s polovičnim številom kromosomov.

Prvo blato novorojenčka.

Huda oblika depresije, za katero je značilna globoka žalost in izguba veselja.

Pigment, ki daje barvo koži, lasem in očem ter ščiti pred UV sevanjem.

Najnevarnejša oblika kožnega raka, ki izvira iz celic, ki proizvajajo melanin (melanocitov).

Črno, katranasto blato, ki je posledica krvavitve v zgornjih prebavilih.

Vnetje možganskih ovojnic (mening).

Hrustančna ploščica v obliki polmeseca v kolenskem sklepu.

Trajno prenehanje menstruacijskega ciklusa, običajno okoli 50. leta starosti.

Prekomerno močna ali dolgotrajna menstruacijska krvavitev.

Produkt presnove.

Celota kemijskih procesov, ki potekajo v telesu za vzdrževanje življenja.

Sekundarni tumor, ki nastane, ko se rakave celice iz primarnega tumorja razširijo v druge dele telesa.

Napihnjenost trebuha zaradi plinov v črevesju.

Neredna krvavitev iz maternice zunaj menstruacijskega ciklusa.

Močan, ponavljajoč se glavobol, ki ga pogosto spremljajo slabost, bruhanje in preobčutljivost na svetlobo in zvok.

Uriniranje, mokrenje.

Glivična okužba.

Živi organizem, ki je viden le pod mikroskopom (npr. bakterija, virus, gliva).

Kirurški poseg, ki se opravi skozi majhne reze z uporabo specializiranih instrumentov in kamer.

Srčna mišica.

Vnetje srčne mišice.

Odmiranje dela srčne mišice zaradi nenadne zapore koronarne arterije.

Benigen tumor iz gladkega mišičnega tkiva, najpogosteje v maternici.

Bolezen mišičnega tkiva.

Motnja vida, pri kateri oseba dobro vidi na blizu, a slabo na daleč.

Celična delitev, pri kateri iz ene celice nastaneta dve genetsko enaki hčerinski celici.

Podplutbe.

Najmanjši delec snovi, ki še ohranja njene kemijske lastnosti.

Virusna bolezen, ki jo najpogosteje povzroča virus Epstein-Barr.

Nanašajoč se na bolezen; bolezenski.

Zelo nalezljiva virusna otroška bolezen.

Število smrti v določeni populaciji v določenem časovnem obdobju.

Gibljivost (npr. črevesna motiliteta).

Osrednji organ živčnega sistema, ki nadzoruje vse telesne funkcije.

Glej Apopleksija.

Del možganov, ki povezuje velike možgane s hrbtenjačo in nadzoruje življenjsko pomembne funkcije.

Nenormalen občutek zbadanja ali žarenja na koži (parestezija).

Kronična avtoimunska bolezen, ki prizadene osrednje živčevje (možgane in hrbtenjačo).

Nalezljiva virusna bolezen, za katero je značilno otekanje obušesnih slinavk.

Trajna sprememba v zaporedju DNK.

Osrednja slovenska ustanova za javno zdravje.

Dokument, s katerim osebni zdravnik napoti pacienta k specialistu ali na diagnostično preiskavo.

Snov, ki povzroča omamo in zasvojenost.

Splošna anestezija.

Nanašajoč se na nos.

Kirurška odstranitev ledvice.

Vnetje ledvic.

Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi ledvic.

Splošen izraz za bolezen ledvic.

Odmiranje celic in tkiva.

Zdravljenje (npr. kemoterapija), ki se uporabi pred glavnim zdravljenjem (npr. operacijo), da se zmanjša velikost tumorja.

Veja pediatrije, ki se ukvarja z novorojenčki.

Nenormalna rast tkiva, ki je lahko benigna (nerakava) ali maligna (rakava).

Bolečina, ki se širi vzdolž poteka živca.

Vnetje živca.

Maligni tumor, ki izvira iz nezrelih živčnih celic.

Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi živčnega sistema (možganov, hrbtenjače, živcev).

Živčna celica.

Bolezen ali okvara perifernih živcev.

Kemična snov, ki prenaša signale med nevroni.

Omejena, benigna kožna sprememba.

Nehoteno, ritmično trzanje zrkel.

Glej Bolnišnična okužba.

Takojšnja zdravstvena oskrba pri življenjsko ogrožajočih stanjih.

Strokovnjak za prehrano.

Glej Avtopsija.

Prekomerno kopičenje maščobnega tkiva v telesu.

Veja medicine, ki se ukvarja z nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem.

Glej Konstipacija.

Zapora, ovira.

Določena količina zdravila.

Stanje, ko organ preneha opravljati svojo funkcijo.

Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi oči.

Zdravnik specialist za očesne bolezni.

Zmanjšano izločanje seča.

Veja medicine, ki se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem raka.

Kirurški poseg.

Okužba, ki jo povzročijo mikroorganizmi, ki pri osebah z normalnim imunskim sistemom običajno ne povzročajo bolezni.

Strokovnjak, ki izdeluje in prodaja očala in druge optične pripomočke.

Strokovnjak za merjenje vida in predpisovanje očal.

Skozi usta.

Prostor, kjer zdravnik sprejema paciente.

Čas, v katerem je ordinacija odprta za paciente.

Del telesa z določeno funkcijo, sestavljen iz različnih tkiv.

Vrhunec spolnega vzburjenja.

Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi ušes, nosu in grla.

Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi in poškodbami gibalnega sistema.

Padec krvnega tlaka ob hitrem vstajanju.

Zdravnik, ki ga pacient izbere za osnovno zdravstveno varstvo.

Degenerativna bolezen sklepov, pri kateri pride do obrabe sklepnega hrustanca.

Celica, ki tvori kostno tkivo.

Celica, ki razgrajuje kostno tkivo.

Vnetje kosti in kostnega mozga.

Bolezen, za katero je značilna zmanjšana gostota kosti, kar poveča tveganje za zlome.

Kirurška združitev delov zlomljene kosti s pomočjo kovinskih ploščic, vijakov ali žic.

Vnetje ušesa.

Glej ORL.

Pregled zunanjega sluhovoda in bobniča z otoskopom.

Glej Jajčnik.

Sproščanje zrelega jajčeca iz jajčnika.

Tlak tekočine znotraj očesa.

Glej Morbili.

Oseba, ki prejema zdravstveno oskrbo.

Celostna oskrba bolnikov z neozdravljivo napredovalo boleznijo, katere cilj je lajšanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja.

Občutek močnega, hitrega ali nerednega bitja srca.

Epidemija, ki se razširi po več celinah ali po vsem svetu.

Nenaden, intenziven val strahu ali tesnobe, ki ga spremljajo močni telesni simptomi.

Žleza, ki izloča prebavne encime in hormona inzulin ter glukagon.

Vnetje trebušne slinavke.

Benigen tumor, ki raste iz epitelija.

Izguba mišične funkcije.

Duševna motnja, za katero je značilno blodnjavo prepričanje o preganjanju ali ogroženosti.

Ohromelost spodnjih okončin in spodnjega dela trupa.

Organizem, ki živi na ali v drugem organizmu (gostitelju) in se z njim prehranjuje.

Funkcionalno tkivo organa.

Dajanje zdravila mimo prebavnega trakta (npr. z injekcijo).

Nenormalen občutek na koži, kot so mravljinčenje, zbadanje, otrplost ali žarenje.

Progresivna nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene gibanje.

Napredovalo vnetje obzobnih tkiv, ki vodi v izgubo zob.

Gosta farmacevtska oblika za nanos na kožo.

Postopek segrevanja tekočin za uničenje mikroorganizmov.

Mikroorganizem ali snov, ki povzroča bolezen.

Mehanizem nastanka in razvoja bolezni.

Veda o boleznih, njihovih vzrokih, mehanizmih in posledicah.

Zdravnik specialist za otroške bolezni.

Veja medicine, ki se ukvarja z zdravjem in boleznimi otrok.

Rastlina, iz katere se pridobiva pelod.

Predrtje, preboj stene organa.

Pretok krvi skozi tkivo ali organ.

Okoli zadnjika.

Osrčnik, ovojnica, ki obdaja srce.

Vnetje osrčnika.

Nanašajoč se na obdobje tik pred, med in po porodu.

Valovito krčenje gladkih mišic v prebavni cevi, ki potiska vsebino naprej.

Mrena, ki obdaja trebušno votlino in večino trebušnih organov.

Vnetje trebušne mrene (peritoneja).

Skozi usta.

Majhna, pikčasta krvavitev v koži.

Vnetje ledvičnega meha in ledvičnega tkiva.

Barvilo.

Votlinica v koži v predelu trtice, ki pogosto vsebuje dlake.

Neaktivna snov ali postopek, ki se uporablja v kliničnih raziskavah za primerjavo z zdravilom ali kot lažno zdravilo.

Obloga (npr. zobni plak, aterosklerotični plak).

Tekoči del krvi, v katerem so krvne celice.

Poprsnica, mrena, ki obdaja pljuča in notranjo steno prsnega koša.

Vnetje poprsnice.

Zamašitev pljučne arterije ali njenih vej, najpogosteje s krvnim strdkom.

Vnetje pljučnega tkiva.

Prisotnost zraka v plevralnem prostoru, kar povzroči sesedanje pljuč.

Pod kožo.

Izrastek na sluznici.

Povečano izločanje seča.

Proces rojstva otroka.

Centralna točka za dostop do različnih e-zdravstvenih storitev v Sloveniji.

Po operaciji.

Duševna motnja, ki se lahko razvije po doživetju ali pričanju travmatičnega dogodka.

Cev, ki povezuje žrelo z želodcem.

Organski sistem, ki skrbi za prebavo in absorpcijo hrane.

Določanje zdravljenja s strani zdravnika.

Uživanje hrane za zagotavljanje energije in hranil.

Diagnostični postopek.

Dajanje zdravil pred operacijo ali diagnostičnim postopkom za pomiritev pacienta in preprečevanje zapletov.

Prenos organa, tkiva ali celic z enega mesta na drugo ali z ene osebe na drugo.

Testiranje navidezno zdravih oseb za zgodnje odkrivanje bolezni.

Višek.

Glej Metabolizem.

Dejavnosti za preprečevanje bolezni in ohranjanje zdravja.

Porod pred 37. tednom nosečnosti.

Osnovno zdravstveno varstvo, ki ga izvajajo osebni zdravniki, pediatri, ginekologi in zobozdravniki.

Glavno, prvo zdravljenje bolezni.

Živi mikroorganizmi, ki imajo ugoden učinek na zdravje, če jih zaužijemo v zadostni količini.

Preprečevanje bolezni.

Ženski spolni hormon, pomemben za nosečnost.

Napoved poteka in izida bolezni.

Napredujoč.

Zdrknitev ali padec organa iz njegovega normalnega položaja.

Množenje, razraščanje (npr. celic).

Proces usposabljanja ljudi za večji nadzor nad svojim zdravjem.

Moška spolna žleza, ki leži pod sečnim mehurjem.

Vnetje prostate.

Velika molekula, sestavljena iz aminokislin, ki opravlja številne funkcije v telesu.

Prisotnost beljakovin v seču.

Umetni nadomestek za manjkajoči del telesa.

Bolezen, ki nastane zaradi nalaganja kristalov sečne kisline v sklepih.

Beljakovina, ki jo proizvajajo celice imunskega sistema kot odziv na antigen in se specifično veže nanj.

Zdravnik specialist za duševne motnje.

Veja medicine, ki se ukvarja z duševnimi motnjami.

Psihološka teorija in terapevtska metoda, ki jo je razvil Sigmund Freud.

Veda, ki preučuje duševne procese, osebnost in vedenje.

Veda, ki preučuje vpliv duševnih dejavnikov na nastanek in potek telesnih bolezni.

Huda duševna motnja, pri kateri je moten stik z realnostjo.

Kronična vnetna kožna bolezen, za katero so značilna pordela, zadebeljena žarišča, pokrita s srebrnkastimi luskami.

Obdobje spolnega dozorevanja.

Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi dihal.

Utripanje arterij, ki ga je mogoče tipati in je posledica krčenja srca.

Vbod z iglo v tkivo ali telesno votlino za odvzem vzorca ali dajanje zdravila.

Glej Protin.

Hiter razpad skeletnih mišic.

Energija, ki potuje v obliki valov ali delcev.

Veja medicine, ki uporablja slikovne metode (rentgen, CT, MR, UZ) za diagnostiko in zdravljenje bolezni.

Zdravljenje raka z uporabo visokoenergijskega ionizirajočega sevanja.

Splošen izraz za skupino bolezni, za katere je značilna nenadzorovana rast in širjenje nenormalnih celic.

Poškodba, pri kateri je prekinjena kontinuiteta tkiva.

Omejen defekt kože ali sluznice.

Postopki za ponovno vzpostavitev življenjskih funkcij.

Zdravniško navodilo za izdajo zdravila.

Celična struktura, ki se specifično veže na določeno snov (npr. hormon, nevrotransmiter, zdravilo) in sproži odziv.

Ponovitev bolezni po obdobju navidezne ozdravitve.

Nehoten, hiter odziv na dražljaj.

Zatekanje telesne tekočine v nasprotno smer (npr. gastroezofagealni refluks).

Obnova poškodovanega tkiva.

Anestezija, ki omrtviči večji del telesa (npr. nogo, roko).

Nazadovanje bolezni.

Proces ponovnega usposabljanja bolnika po bolezni ali poškodbi za čim bolj samostojno življenje.

Skozi danko (rektum).

Pregled danke z rektoskopom.

Obdobje, ko so znaki in simptomi kronične bolezni zmanjšani ali odsotni.

Diagnostična slikovna metoda, ki uporablja rentgenske žarke za prikazovanje notranjih struktur, zlasti kosti.

Ponovna vzpostavitev pretoka krvi v ishemično tkivo.

Kirurška odstranitev dela organa ali tkiva.

Naprava za umetno predihavanje bolnika.

Dihalni.

Zastoj, zadrževanje (npr. retencija urina).

Na svetlobo občutljiva plast na zadnji strani očesa.

Bolezen mrežnice.

Splošen izraz za bolezni, ki prizadenejo sklepe, mišice in vezivno tkivo.

Kronična avtoimunska bolezen, ki povzroča vnetje sklepov.

Veja medicine, ki se ukvarja z revmatičnimi boleznimi.

Togost, otrdelost (npr. mišična rigidnost).

Vnetje nosne sluznice.

Najpogostejši povzročitelj prehlada.

Dejavnik, ki poveča verjetnost za nastanek bolezni.

Prirojena kožna sprememba.

Raztrganje, pretrganje.

Bakterijska okužba prebavil, ki jo povzročajo salmonele.

Maligni (zločesti) tumor, ki izvira iz vezivnega tkiva (kosti, hrustanec, maščevje, mišice).

Pomiritev z zdravili.

Zdravilo za pomiritev.

Porod, pri katerem se otrok rodi s kirurškim rezom skozi trebušno steno in maternico.

Izloček.

Specialistična ambulantna dejavnost.

Drugotni.

Proces, pri katerem telo postane preobčutljivo na določeno snov.

Življenjsko ogrožajoč sistemski vnetni odziv telesa na okužbo.

Huda oblika sepse z odpovedjo krvnega obtoka.

Preiskava krvi za dokazovanje prisotnosti protiteles ali antigenov.

Nevrotransmiter, ki vpliva na razpoloženje, spanje, apetit in druge funkcije.

Tekoči del krvi, ki ostane po strjevanju (plazma brez faktorjev strjevanja).

Huda duševna motnja, za katero so značilne motnje mišljenja, zaznavanja, čustvovanja in vedenja.

Subjektivni znak bolezni, ki ga zaznava bolnik sam (npr. bolečina, slabost).

Skupina simptomov in znakov, ki se pogosto pojavljajo skupaj in so značilni za določeno bolezen ali stanje.

Hormonska motnja pri ženskah, ki lahko povzroči neredne menstruacije, neplodnost in druge težave.

Nenadna, kratkotrajna izguba zavesti zaradi zmanjšanega pretoka krvi v možganih.

Vnetje obnosnih votlin (sinusov).

Tekoča, sladka farmacevtska oblika, primerna zlasti za otroke.

Nanašajoč se na celotno telo.

Faza srčnega cikla, v kateri se srčna mišica skrči in iztisne kri v arterije; zgornja vrednost pri merjenju krvnega tlaka.

Položaj, lega.

Nenormalna bočna ukrivljenost hrbtenice.

Kronična presnovna bolezen, za katero je značilna povišana raven sladkorja v krvi.

Lepljiv izloček sluznic.

Telesni.

Zaspanost, dremavost.

Nenadno, nehoteno in močno skrčenje mišice.

Zdravnik, ki se je po končanem študiju medicine usmeril v določeno področje.

Značilen za določeno stvar.

Semenska tekočina, ki vsebuje semenčice.

Preiskava za merjenje pljučne funkcije.

Povečanje vranice.

Okužba, ki se prenaša s spolnimi odnosi.

Degenerativne spremembe na hrbtenici.

Samodejen, brez zunanjega vzroka.

Sluz, ki se izkašlja iz dihal.

Stopnja razvoja bolezni (npr. stadij raka).

Zožitev telesne odprtine, kanala ali krvne žile.

Majhna mrežasta cevka, ki se vstavi v zoženo krvno žilo, da jo ohranja odprto.

Brez mikroorganizmov; tudi neploden.

Postopek uničenja vseh mikroorganizmov; tudi postopek za trajno preprečitev plodnosti.

Instrument za poslušanje zvokov v telesu (npr. bitja srca, dihanja).

Snov, ki spodbuja delovanje osrednjega živčevja.

Umetno narejena odprtina na telesni površini, ki povezuje notranji organ z zunanjostjo.

Vnetje ustne sluznice.

Telesni in duševni odziv na zahteve ali grožnje iz okolja.

Piskajoč zvok pri dihanju, ki ga povzroča ovira v zgornjih dihalih.

Zožitev.

Predpona, ki pomeni "pod".

Manj nenaden in dolgotrajnejši od akutnega.

Podkožno.

Pod jezik.

Vplivanje na misli, čustva ali vedenje druge osebe.

Namerno dejanje, s katerim si oseba vzame življenje.

Sesanje.

Farmacevtska oblika za vstavljanje v danko ali nožnico.

Zaviranje.

Tekoča farmacevtska oblika, v kateri so trdni delci razpršeni v tekočini.

Kirurški šiv za združevanje robov rane; tudi stik med lobanjskimi kostmi.

Državni program presejanja za raka na debelem črevesu in danki.

Življenjsko ogrožajoče stanje nezadostne preskrbe tkiv s kisikom zaradi odpovedi krvnega obtoka.

Nenormalen zvok, ki ga je slišati pri poslušanju srca in je lahko znak bolezni srčnih zaklopk.

Žleza z notranjim izločanjem v vratu, ki proizvaja ščitnične hormone.

Trdna farmacevtska oblika, stisnjena iz praškov.

Pospešen srčni utrip (nad 100 utripov na minuto v mirovanju).

Pospešeno dihanje.

Vsako gibanje telesa, ki poveča porabo energije.

Stopnja toplote telesa.

Zdravljenje.

Najzahtevnejše oblike zdravljenja v kliničnih centrih in specializiranih bolnišnicah.

Končna faza neozdravljive bolezni.

Glavni moški spolni hormon.

Presejalni test za odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu.

Huda bakterijska okužba, ki povzroča boleče mišične krče.

Ohromelost vseh štirih okončin.

Zvenenje, piskanje ali šumenje v ušesih brez zunanjega zvočnega vira.

Skupina podobnih celic, ki opravljajo določeno funkcijo.

Strup, ki ga proizvajajo živi organizmi.

Strupen.

Parazitska okužba, ki je lahko nevarna za plod.

Zmanjšan odziv na zdravilo ob ponavljajočem se jemanju; tudi sposobnost prenašanja določene snovi.

Slikovna metoda, ki omogoča prikazovanje rezin telesa.

Kirurška odstranitev mandljev.

Vnetje mandljev (angina).

Nanašajoč se na uporabo na določenem mestu na površini telesa (npr. na koži).

Prsni koš.

Zasuk organa okoli svoje osi.

Cev, ki vodi zrak iz grla v pljuča.

Kirurški postopek, pri katerem se naredi odprtina v sapnik za lažje dihanje.

Predpona, ki pomeni "skozi", "preko".

Prenos krvi ali krvnih sestavin enega človeka v krvni obtok drugega.

Glej Presaditev.

Telesna poškodba ali huda duševna pretresenost.

Veja kirurgije, ki se ukvarja s poškodbami.

Nehoteno, ritmično gibanje dela telesa.

Vrsta maščob v krvi.

Strjena kri v krvni žili ali srcu.

Krvna celica, ki sodeluje pri strjevanju krvi.

Zmanjšano število krvnih ploščic v krvi.

Zamašitev žile s trombom, ki je pripotoval od drugod.

Postopek raztapljanja krvnega strdka z zdravili.

Nastanek krvnega strdka (tromba) v krvni žili ali srcu.

Nalezljiva bakterijska bolezen, ki najpogosteje prizadene pljuča.

Oteklina ali nenormalna rast tkiva.

Snov v krvi ali drugih telesnih tekočinah, katere povišana raven je lahko znak prisotnosti raka.

Glej Kontuzija.

Otorinolaringologija.

Glej Razjeda.

Diagnostična slikovna metoda, ki uporablja visokofrekvenčne zvočne valove za prikazovanje notranjih organov.

Enostranski.

Odpadni produkt presnove beljakovin, ki se izloča z urinom.

Cev, ki vodi seč iz ledvice v sečni mehur.

Cev, ki vodi seč iz mehurja iz telesa.

Vnetje sečnice.

Veja medicine, ki se ukvarja z nujnimi stanji.

Seč.

Nekontrolirano uhajanje seča.

Laboratorijska preiskava za ugotavljanje prisotnosti bakterij v urinu.

Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi sečil pri obeh spolih in moških spolnih organov.

Kožna reakcija z dvignjenimi, srbečimi izpuščaji (urtikami).

Ženski spolni organ, ki povezuje maternico z zunanjostjo.

Vnetje nožnice.

Pripravek, ki se uporablja za cepljenje.

Nanašajoč se na krvne žile.

Vnetje krvnih žil.

Razširitev krvnih žil.

Zožitev krvnih žil.

Organizem (npr. klop, komar), ki prenaša povzročitelje bolezni.

Krvna žila, ki vodi kri iz tkiv proti srcu.

Veja dermatologije, ki se ukvarja s spolno prenosljivimi okužbami.

Izmenjava zraka med pljuči in okolico; dihanje.

Življenjsko nevarna motnja srčnega ritma, pri kateri prekati utripajo kaotično in neučinkovito, kar povzroči zastoj srca.

Občutek vrtenja ali gibanja okolice ali samega sebe.

Benigna kožna sprememba, ki jo povzroča virus HPV.

Majhen mehur na koži, napolnjen s tekočino.

Veda o virusih.

Zelo majhen mikroorganizem, ki se lahko razmnožuje le znotraj živih celic.

Nanašajoč se na notranje organe (drobovje).

Gostota, lepljivost tekočine.

Osnovni kazalniki delovanja telesa (telesna temperatura, pulz, frekvenca dihanja, krvni tlak).

Organska snov, ki je v majhnih količinah nujna za normalno delovanje telesa.

Glej Inflamacija.

Povišana telesna temperatura kot odziv na bolezen.

Glej Vertigo.

Nenadno prenehanje delovanja srca.

Glej Intoksikacija.

Stanje kompulzivnega iskanja in uporabe snovi ali ponavljanja vedenja kljub škodljivim posledicam.

Oseba, ki ima urejeno zdravstveno zavarovanje.

Stanje zavedanja samega sebe in okolice.

Nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji.

Snov ali kombinacija snovi, namenjena zdravljenju, lajšanju ali preprečevanju bolezni.

Ukrepi za odpravo ali lajšanje bolezni.

Dokument, s katerim zavarovana oseba uveljavlja pravice iz zdravstvenega zavarovanja.

Osnovna enota zdravstvenega varstva na primarni ravni.

Sistem storitev za ohranjanje in izboljševanje zdravja.

Glej Fraktura.

Objektivni pokazatelj bolezni, ki ga lahko opazi ali izmeri zdravnik (npr. povišana temperatura, oteklina, izpuščaj).

Zdravnik, ki se ukvarja z zdravjem zob in ustne votline.

Veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi zob, dlesni in ustne votline.

Bolezen, ki se lahko prenaša z živali na človeka.

Državni program presejanja za raka materničnega vratu.

Glej Portal zVEM.

Poškodba sklepnih vezi.

Organ prebavil, v katerem se hrana prebavlja s pomočjo želodčne kisline in encimov.

Klorovodikova kislina, ki jo izloča želodčna sluznica.

Cevasta struktura, po kateri se pretakajo telesne tekočine (npr. krvna žila, limfna žila).

Snop živčnih vlaken, ki prenaša informacije med osrednjim živčevjem in drugimi deli telesa.

Kompleksna mreža živčnih celic, ki prenaša signale med različnimi deli telesa.

Organ, ki proizvaja in izloča določene snovi (npr. hormone, encime, znoj).

Tekočina, ki jo proizvajajo jetra in pomaga pri prebavi maščob.

Organ, v katerem se shranjuje in koncentrira žolč.

Trdni kristali, ki nastanejo v žolčniku.

Del prebavne in dihalne poti za ustno in nosno votlino.