Pogovor z Alenom Nagličem, soustanoviteljem klinike OxySphere Medical, Celje.
Kisik je najbolj samoumevna stvar na svetu — vdihnemo ga, ne da bi pomislili nanj. A kaj, če bi ga telesu ponudili v koncentraciji in pod pogoji, kakršnih z navadnim dihanjem nikoli ne moremo doseči? Prav to je bistvo hiperbarične kisikove terapije.
Hiperbarična kisikova (HBOT) je v zadnjih letih pridobila izjemno prepoznavnost kot metoda za pospeševanje celjenja, izboljšanje regeneracije in optimizacijo zdravja. V Sloveniji je pri tem vodilna klinika OxySphere Medical v Celju, ki deluje z dovoljenjem Ministrstva za zdravje RS in največjimi kapacitetami v državi. S soustanoviteljem klinike smo se pogovarjali o znanstvenem ozadju terapije, njenih praktičnih koristih — pa tudi o njenih mejah.
Vizija, osnove in skriti mehanizmi kisika pod tlakom
Klinika OxySphere je največji center za hiperbarično kisikovo terapijo v Sloveniji. Kaj je bil povod za ustanovitev tako specializirane klinike in kakšna je vaša vizija za prihodnost HBOT v slovenskem zasebnem zdravstvu?
Povod je bil, kot pogosto v življenju, povsem oseben. Začelo se je z iskanjem dopolnilnih možnosti za zdravstvene tegobe naših najbližjih. Moč kisika kot podporne terapije sem prvič zares dojel, ko sem od blizu spremljal osebe z napredovalim rakom. Pika na i pa je bil primer sorodnika s sladkorno boleznijo — trdovratna rana se mu kljub vsem klasičnim pristopom nikakor ni hotela zaceliti, preobrat pa se je zgodil šele, ko je bil vključen v program hiperbarične kisikove terapije.
Ti rezultati so nas pahnili v dodatno raziskovanje. Prebrali smo goro strokovne literature in ugotovili, da HBOT še zdaleč ni uporabna le za peščico uradnih diagnoz, temveč ima izjemen potencial pri kroničnih stanjih in regeneraciji. V tujini, denimo v izraelskem centru Sagol, s to terapijo dosegajo merljive rezultate pri okrevanju po možganski kapi in pri kognitivnem upadu — in ne gre zgolj za »boljše počutje«, temveč za objektivne, biološke izboljšave, vidne celo na slikah možganov.
Ker v Sloveniji skorajda ni bilo mogoče priti do prave medicinske terapije na ustrezno visokih tlakih — na trgu so bile večinoma »wellness« komore z nižjimi tlaki — smo se odločili stvar vzeti v svoje roke. V Celje smo pripeljali največjo in tehnološko najnaprednejšo medicinsko komoro v državi.
Naša vizija za prihodnost? Da hiperbarična v Sloveniji izstopi iz sive cone med »wellnessom« in resno medicino ter postane strokovno voden, dostopen in transparenten del podporne oskrbe — vedno pod zdravniškim nadzorom.
Kaj natančno je hiperbarična kisikova terapija in kako se razlikuje od običajnega vdihavanja kisika? Kateri so ključni znanstveni principi, ki omogočajo njeno učinkovitost?
Hiperbarična kisikova terapija je medicinski postopek, pri katerem v posebni tlačni komori diha 100-odstotni medicinski kisik, in sicer v okolju s povišanim tlakom — običajno med 2,0 in 2,5 ATA. Ključna razlika v primerjavi z običajnim vdihavanjem kisika je prav ta kombinacija čistega kisika in tlaka.
Poglejmo, zakaj je to pomembno. Kisik po telesu običajno potuje z rdečimi krvničkami — predstavljajte si jih kot tovornjake na avtocesti. Odlični so, a imajo omejitve: če je cesta, torej žila, zamašena ali poškodovana, tovornjak ne pride na cilj in ostane brez kisika.
V komori ta sistem obidemo. S kombinacijo čistega kisika in visokega tlaka dosežemo, da se kisik dobesedno raztopi v krvni plazmi — v tekočini, ki ne potrebuje »cest«. Tako v telo spravimo tudi do desetkrat več kisika kot običajno, ta pa prodre povsod: v globoka vnetja, otekla tkiva, celo tja, kjer je prekrvavitev slaba.
Zgodi pa se še nekaj bolj fascinantnega, čemur pravimo hiperoksično-hipoksični paradoks. Ko telo izpostavimo visokim koncentracijam kisika in se nato vrnemo na navaden zrak, celice to spremembo zaznajo kot močan signal — telo se odzove, kot da mu kisika primanjkuje, čeprav ga ima na pretek. In prav ta signal sproži izjemno močne procese regeneracije in nastajanja novih žil.
»To je biološki trik, s katerim telo spodbudimo, da se začne pospešeno obnavljati.«
Raziskave kažejo, da HBOT deluje na več ravneh. Lahko podrobneje opišete glavne mehanizme — hiperoksigenacijo tkiv, zmanjšanje vnetja in spodbujanje angiogeneze — in kako prispevajo k celjenju in regeneraciji?
Ti trije mehanizmi lepo pokažejo, zakaj HBOT deluje večplastno.
- Hiperoksigenacija je prvi in najbolj takojšen učinek: že med samo terapijo se dostava kisika do tkiv izrazito izboljša, saj se dvigneta tlak in kisika v krvi. Celice, ki so bile prej v stiski, naenkrat dobijo obilo energije za delovanje in obnovo.
- Protivnetno delovanje je drugi steber. HBOT pomaga uravnovesiti vnetne procese in zmanjšati škodljivo, kronično , ki pogosto zavira celjenje. Hkrati zmanjšuje otekanje (edem) in oksidativni stres.
- Angiogeneza — nastajanje novih krvnih žil — pa je najbolj dolgoročen in za trajno zdravje najpomembnejši učinek. Ta proces se začne po več sejah in lahko traja tedne ali mesece: telo v prizadeta ali slabo prekrvavljena območja zgradi novo žilno mrežo in vanje znova pripelje »življenje«.
K temu se pridružita še krepitev imunskega odziva in — po približno dvajsetih ali več terapijah — mobilizacija matičnih celic iz kostnega mozga, ki potujejo na poškodovana mesta. Vsi ti procesi se dopolnjujejo: boljša prekrvavitev in manj otekline omogočita boljšo dostavo hranil, kar podpira dolgoročno obnovo. Rezultat je okolje, ki optimizira naravne procese samozdravljenja — a le, kadar terapija poteka premišljeno in pod strokovnim nadzorom.
Uporabnost v praksi: Od zdravljenja do vrhunskega športa
HBOT se uporablja za širok spekter indikacij. Katere so po vaših izkušnjah in glede na znanstvene dokaze tiste, kjer prinaša najboljše rezultate?
Najbolje je poudariti, da HBOT najbolj pomaga tam, kjer je tkivo dobesedno »lačno« kisika. Uradno priznane medicinske indikacije, kjer so dokazi najmočnejši, so: zastrupitev z ogljikovim monoksidom, kronične rane s slabim celjenjem (denimo diabetično stopalo), nekatere hude okužbe (plinska gangrena, nekrotizirajoči fasciitis), zapleti po obsevanju (na primer osteoradionekroza), kronični , dekompresijska bolezen in zračna embolija ter nenadna senzorična izguba sluha, če jo obravnavamo dovolj zgodaj.
Pri kroničnih ranah, kot je diabetično stopalo, so rezultati še posebej prepričljivi — kisik pod tlakom izboljša mikrocirkulacijo, zavira okužbo in spodbudi celjenje.
Poleg teh potrjenih indikacij je vse več obetavnih raziskav na področju nevroloških stanj — okrevanja po možganski kapi, kognitivnega upada, nevropatske bolečine — ter regeneracije po poškodbah. Pri teh je pošteno reči, da gre za področja, ki jih stroka še aktivno proučuje in ki (še) niso uvrščena med uradne indikacije. O primernosti terapije v vsakem posameznem primeru odloči zdravnik po pregledu.
„Mravljinčenje v prstih rok, ki mi je ostalo po kemoterapiji, se je zelo zmanjšalo. Bolje spim, imam več energije in manj bolečin.“
— pacient, 62 let, po 20 terapijah
Mnoge zanimajo osebne izkušnje. Ste sami preizkusili hiperbarično komoro in če ste, kakšne učinke ste opazili? Kako to vpliva na vaše razumevanje in vodenje klinike?
Seveda. Do zdaj sem opravil že več kot 50 terapij. Sama izkušnja je pravzaprav prijetnejša, kot si mnogi predstavljajo: po začetnem izenačevanju pritiska v ušesih, ki ga rešimo s požiranjem ali zehanjem, občutek tlaka izgine, nato pa preprosto udobno sediš, na velikem zaslonu lahko spremljaš film ali dokumentarec, dihaš čisti kisik in se sprostiš.
Zame sta najbolj opazna dva učinka. Prvi je izrazito boljša regeneracija po športnih naporih — po zahtevnejših treningih si opazno hitreje opomorem. Drugi je spanje, predvsem njegova kakovost: ob dnevih, ko opravim terapijo, je faza globokega spanca (deep sleep) daljša za približno 30 minut do ene ure v primerjavi z dnevi brez terapije, kar se pozna tudi na meritvah. Ob tem je energija čez dan bolj stabilna, boljša pa je tudi zbranost.
Prav ta osebna izkušnja pomembno oblikuje moj pogled na vodenje klinike: navdušuje me, hkrati pa me uči previdnosti in realnih pričakovanj. Učinki so namreč postopni in zelo individualni — nekdo jih začuti prej, drugi pozneje — zato pacientom nikoli ne obljubljamo čudežev.
„Spanje se mi je zelo izboljšalo — zjutraj se zbudim spočita, čez dan pa bolj zbrana in polna energije.“
— pacientka, 59 let
Vrhunski športniki po svetu so znani uporabniki metod za hitrejšo regeneracijo. Imate tudi v OxySphere izkušnje z vrhunskimi slovenskimi športniki in kakšne rezultate dosegate na področju športne regeneracije?
Res je, hiperbarična regeneracija je v vrhunskem športu po svetu vse pogostejša — in tudi pri nas imamo že povsem konkreten, domač primer. Mladi slovenski kolesar Jakob Omrzel (Bahrain – Victorious) hiperbarično kisikovo terapijo redno koristi prav v naši ambulanti kot del svojega protokola za okrevanje. Junija 2026 je 32. Dirko po Sloveniji sklenil na odličnem tretjem mestu v skupnem seštevku in že drugič zapored osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. Na petdnevni etapni dirki, kjer se napori vrstijo iz dneva v dan, postane okrevanje med etapami enako pomembno kot sam nastop — in prav tu HBOT pokaže svojo vrednost.
Njegova izkušnja se ujema s tem, kar nakazujejo raziskave. Meta-analiza desetih randomiziranih študij (Luo in sod., 2026) je poročala o značilno hitrejšem okrevanju po z vadbo povzročenih mišičnih poškodbah; druge študije so pokazale znižanje encimov mišične poškodbe in bolečine po serijah terapij, nižjo zaznano utrujenost že po eni sami seji, po daljših protokolih pa celo dvig maksimalne porabe kisika (VO₂max) in mitohondrijske mase v mišici.
»HBOT ni čarobna bližnjica do rezultatov. Je strokovno vodeno orodje, ki lahko podpre regeneracijo, kadar je telo pod velikimi obremenitvami.«
Prav zato terapijo doziramo premišljeno in prilagojeno cilju vsakega posameznika.
Novi mejniki: Biološko pomlajevanje in dostopnost v Sloveniji
HBOT se vse bolj omenja v kontekstu anti-aginga in dolgoživosti. Kako vpliva na biološko starost, telomere in celično pomlajevanje in ali opažate naraščajoče zanimanje za te vidike?
Dva človeka iste starosti se lahko biološko razlikujeta za leta: eden pri sedemdesetih teče v hribe, drugi pri petdesetih komaj zdrži vzpon po stopnicah. Prav to razliko — med številom sveč na torti in dejanskim stanjem telesa — znanost imenuje biološka starost, in za razliko od koledarske jo je do neke mere mogoče premakniti.
Zanimanje za to področje res strmo raste — tudi med našimi obiskovalci. Gre za eno najbolj obetavnih, a hkrati še ne povsem raziskanih področij hiperbarične medicine.
Znanstveni zagon je dala predvsem izraelska študija centra Sagol, v kateri se je pri zdravih starejših odraslih po 60 sejah dolžina telomerov v belih krvnih celicah povečala, delež staranih (senescentnih) celic pa zmanjšal. Učinke pripisujejo že omenjenemu hiperoksično-hipoksičnemu paradoksu, ki sproži obnovitvene odzive, podobne tistim ob dejanskem pomanjkanju kisika.
Zanimiv primer imamo tudi pri nas. Strokovnjakinja za glikanske biomarkerje in visokogorska alpinistka je pri sebi opravila deset terapij ter svoj odziv izmerila s testom biološke starosti GlycanAge. Rezultat je bil presenetljiv: njena izmerjena biološka starost se je že po zgolj desetih terapijah znižala za dve leti, izboljšali pa so se tudi nekateri kazalniki, povezani z vnetjem in imunskim ravnovesjem.
Vpliva HBOT na biološko staranje uradne smernice zaenkrat ne uvrščajo med potrjene indikacije in to področje ostaja predmet aktivnega proučevanja, s čimer se bomo v bodoče še bolj intenzivno ukvarjali tudi v naši kliniki.
»O dolgoživosti govorim z navdušenjem, a brez pretiravanja: obetavno, vredno spremljanja, a ne čudežno.«
V javnem zdravstvu je dostop do HBOT omejen. Kakšno vlogo ima zasebno zdravstvo pri zagotavljanju dostopnosti in kakovosti te terapije in zakaj bi se pacient odločil za zasebno kliniko?
Najprej pomembno pojasnilo: javni zdravstveni sistem hiperbarično kisikovo terapijo v Sloveniji priznava in zanjo namenja tudi sredstva. Vendar je to omejeno na točno določene medicinske indikacije in na razpoložljive kapacitete, ki so skromne. Že zaradi ozkega nabora uradnih indikacij terapija tako ostaja nedostopna zelo širokemu krogu pacientov, ki bi jim sicer lahko koristila — vsaj ne v obliki medicinsko relevantnih protokolov.
Prav to praznino želimo zapolniti. S certificirano medicinsko komoro in pod zdravstveno relevantnimi tlaki omogočamo terapijo širšemu krogu ljudi — tudi tistim, ki morda ne ustrezajo strogim kriterijem javnega sistema ali pa iščejo podporno zdravljenje za boljšo kakovost življenja. Ob tem se zavedamo, da je na področju strokovnega ozaveščanja o potencialih HBOT še veliko neizkoriščenega prostora.
Zakaj bi se torej nekdo odločil za OxySphere? Zaradi dostopnosti brez dolgih čakalnih vrst, predvsem pa zaradi kakovosti in varnosti. Pri nas vsakega pacienta pred prvo terapijo pregleda strokovni vodja ambulante, prim. prof. dr. Marjan Koršič, dr. med., specialist nevrokirurgije, ki izključi morebitne kontraindikacije in določi protokol. Terapije potekajo izključno pod zdravniškim nadzorom in z usposobljenim zdravstvenim osebjem. Terapija je samoplačniška, na voljo pa so tudi paketi in možnost obročnega plačila.
Kako priljubljena je HBOT v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami? Opažate naraščajoče povpraševanje in kakšni so vaši načrti za širitev in izobraževanje javnosti?
Če pogledamo v svet, je hiperbarična medicina marsikje bistveno bolj uveljavljena — ne le za klasične medicinske indikacije, ampak tudi na področju regeneracije, športa in dolgoživosti; Izrael je pri raziskavah pravi zgled. V Sloveniji je bila terapija dolgo omejena predvsem na javne ustanove in ozek nabor indikacij, zato je splošna prepoznavnost pri nas šele v vzponu.
Zanimanje pa opazno raste — tako med posamezniki, ki želijo narediti nekaj dobrega za svoje zdravje, kot med športniki in ljudmi, ki jih zanima dolgoživost. Naši načrti gredo zato v dve smeri: prvič, da terapijo izvajamo na najvišji strokovni in varnostni ravni, in drugič — kar se nam zdi enako pomembno — da javnost pošteno in razumljivo izobražujemo. Na blogu redno objavljamo pregledne, na virih utemeljene članke o tem, kaj raziskave dejansko kažejo (in česa ne), ponujamo pa tudi brezplačen, neobvezujoč posvet, na katerem lahko vsak preveri, ali bi bila terapija zanj sploh smiselna.
Varnost na prvem mestu in realen pogled v prihodnost
Varnost je pri medicinskih postopkih ključna. Kakšne varnostne protokole in standarde upoštevate v OxySphere in kako obravnavate kontraindikacije?
Varnost je pri nas absolutno na prvem mestu — in to se začne že pri opremi. Naša ambulanta ima dovoljenje Ministrstva za zdravje za opravljanje dejavnosti hiperbarične medicine, komora BAROKS pa se ponaša z uradnim certifikatom za medicinske naprave. Gre za trdno, jekleno tlačno posodo, grajeno po najstrožjih medicinskih standardih.
Med terapijo pacienti nikoli niso sami: usposobljeno zdravstveno osebje ves čas spremlja njihovo počutje ter v realnem času nadzoruje tlak in koncentracijo kisika. Pred prvo terapijo vsakega naučimo pravilno izenačevati pritisk v ušesih, kar prepreči večino morebitnih neprijetnosti. Komora je zasnovana udobno in prostorno — klimatizirana, z udobnimi sedeži in TV zasloni — kar zmanjša občutek utesnjenosti.
Ker gre za veliko, enajstsedežno komoro pravokotne oblike, pacienti med terapijo niso sami in nimajo občutka utesnjenosti — mnogi si čas skrajšajo s pogovorom, gledanjem vsebin na zaslonu ali preprosto s počitkom.
Ključni varnostni korak pa je obvezen zdravniški pregled pred prvo terapijo. Prav ta služi izključevanju kontraindikacij: zdravnik med drugim oceni stanje pljuč, ušes in sinusov ter morebitne druge bolezni in zdravila. Nekatera stanja terapijo odsvetujejo ali zahtevajo posebno previdnost — o vsem tem presodi zdravnik individualno. Prav zato pri nas nihče ne vstopi v komoro brez predhodne strokovne ocene.
Kateri so po vašem mnenju prihodnji trendi in področja raziskav na področju hiperbarične kisikove terapije? Kje vidite največji potencial za nadaljnji razvoj?
Najbolj vznemirljivo dogajanje vidim na štirih področjih. Prvo je nevrologija — okrevanje po možganski kapi, poškodbe možganov, kognitivni upad in Parkinsonova bolezen, kjer raziskave vse bolj osvetljujejo vlogo mitohondrijev in kakovosti spanja. Drugo je duševno zdravje; leta 2026 je bila objavljena prva velika meta-analiza o učinkih kisika pod tlakom pri stanjih, kot sta depresija in posttravmatska stresna motnja. Tretje je dolgoživost oziroma biologija staranja, o kateri sva že govorila. In četrto je športna medicina — regeneracija, presnova laktata, preprečevanje poškodb.
Poleg novih indikacij vidim velik potencial v personalizaciji protokolov — v natančnejšem prilagajanju tlaka, števila in trajanja terapij posamezniku in njegovemu cilju. Skupni imenovalec vsega naštetega je, da mora nadaljnji razvoj temeljiti na resnih raziskavah in strokovni presoji, ne na obljubah.
Za konec — kakšno sporočilo bi želeli poslati bralcem, ki razmišljajo o hiperbarični kisikovi terapiji, a so morda še vedno skeptični?
Skepsa je popolnoma zdrava — sam bi celo rekel, da je dobrodošla. V času, ko bi vsi radi »instant« rešitve, je prav, da smo do velikih obljub previdni. Zato naj bom jasen: o učinkovitosti hiperbarične kisikove terapije obstaja že zelo veliko znanstvenih dokazov, a hkrati ne gre za čudežno zdravilo, ki bi ozdravilo prav vse. Je pa močno, znanstveno utemeljeno orodje, ki telesu zagotovi osnovno sestavino življenja — kisik — v koncentracijah, ki jih sicer ne moremo doseči, in mu s tem ustvari boljše pogoje, da se obnovi.
Ob tem moram priznati, da nas rezultati nekaterih pacientov znova in znova presenetijo — glede na pričakovani potek določene bolezni so včasih popolnoma nepričakovani. Prav takšni primeri me vedno znova opomnijo, kako izjemna je sposobnost telesa, da se obnovi, kadar mu za to zagotovimo prave pogoje.
Rad uporabim primerjavo s telovadbo: nihče ne pričakuje kondicije maratonca po enem samem treningu. Enako velja tu — gre za proces in za naložbo v lastno biologijo, ne za hiter popravek.
Zato skeptikom ne bi ničesar »prodajal«. Povabil bi jih le, naj pridejo na neobvezujoč posvet, kjer skupaj pošteno pretehtamo, ali bi terapija v njihovem primeru sploh imela smisel. Končno besedo ima vedno zdravnik po pregledu. Če je odgovor »da«, super; če je »ne«, vam bomo to prav tako pošteno povedali.
Hvala, g. Naglič!
OxySphere Medical na kratko: največja večmestna medicinska hiperbarična komora v Sloveniji (11 sedišč, proizvajalec BAROKS) · 400 m² sodobnih prostorov · dovoljenje Ministrstva za zdravje RS · strokovni vodja prim. prof. dr. Marjan Koršič, dr. med., spec. nevrokirurg · Celje.
