Preskoči na vsebino

Dežurni Hipohonder #8: Črni petek za prostato ali 30 odstotkov popusta na strah

Vsebina

Vem, vem. Spet me ni bilo.

Tokrat brez povojev in brez urgence, kar je v mojem primeru že samo po sebi novica. Bil sem zgolj žrtev jeseni, tistega letnega časa, ko Slovenec ob štirih popoldne ugotovi, da je zunaj noč, in iz tega izpelje sklep, da je življenja konec.

Iz otopelosti me je potegnil oglas. Pojavil se je med televizorjem z diagonalo, večjo od moje dnevne sobe, in cvrtnikom na vroč zrak, ki ga že imam, pa ga ne uporabljam.

»Menedžerski pregled za moške, s pregledom prostate. Minus 30 odstotkov. Samo do nedelje.«

na razprodaji. Organ, o katerem moški molčimo vse leto, je novembra dobil svojo akcijsko ceno, takoj za brki.

Dragi moji, na črni petek je kot Faust v nakupovalnem središču. Ves teden mu ponujajo natanko tisto, po čemer hrepeni že vse življenje: notarsko overjeno potrdilo, da ne umira. Mefisto je medtem napredoval v vodjo marketinga in dušo jemlje na obroke.

Finančnik v meni vzame kalkulator

Paketi se pri nas začnejo pri dobrih dvesto evrih in končajo krepko čez tisoč petsto. Kri, , EKG, ultrazvok vsega, kar se da namazati z gelom, na koncu pa mapa z logotipom in stisk roke, ki sporoča, da ste zdaj uradno pregledan človek.

Kot analitik pri vsaki naložbi najprej vprašam po donosu. In tu se zgodba zaplete, ker ga je nekdo dejansko izračunal. Cochranovi raziskovalci, ljudje, ki se preživljajo s tem, da drugim kvarijo veselje, so pregledali sedemnajst raziskav z več kot 250.000 udeleženci. Primerjali so tiste, ki so hodili na splošne preglede, s tistimi, ki niso. Razlika v umrljivosti: nič. Ne pri srcu, ne pri raku, ne skupaj.

Če bi bil to investicijski sklad, bi mu regulator prepovedal uporabljati besedo »donos«, vlagatelji pa bi ustanovili civilno iniciativo.

Tu bi lahko kolumno končal, se počutil pametnega in vam prihranil tristo evrov. Ampak v prejšnji sem zapisal, da kritika brez priznanja dobrega postane propaganda, in človek se mora vsaj občasno držati lastnih stavkov. Zato naprej.

Gospa, ki je pozabljala imena

Oglas je sicer meril na moške in njihovo prostato, a najboljša zgodba o takem pregledu, kar jih poznam, pripada ženski. Vzemimo gospo. Petinštirideset let po osebni izkaznici in kakih petinpetdeset po vsem ostalem; biološka in koledarska starost sta se pri njej razšli sporazumno, nekje med tretjim kozarcem in četrto reorganizacijo oddelka. Direktorica prodaje. Tip človeka, ki mu v podjetju rečejo »steber«, kar v slovenščini pomeni, da nosi strop in da je nihče ne vpraša, kako je.

Vino pije »samo ob večerji«. Večerja je vsak dan.

Zadnje leto pozablja imena strank. Doma isto zgodbo pove dvakrat, obakrat z enakim navdušenjem. Na sestankih sprejema odločitve, ob katerih se sodelavci spogledujejo, a molčijo, ker je steber. Sama je prepričana, da je samo utrujena. Perimenopavza, pravijo prijateljice. Izgorelost, pravi revija v čakalnici pri frizerju. Google ji ob dveh zjutraj seveda ponudi demenco, ker Google ne pozna srednje poti.

Na pregled jo pošlje podjetje. Ne gre zaradi sebe. Gre, ker je plačano in ker je bil termin vpisan v koledar med dvema sestankoma.

In tam se zgodi nekaj, kar se v javni ambulanti ne more, pa ne po krivdi zdravnikov, ampak aritmetike. Internist ima zanjo pol ure. Vpraša jo, kaj jé, koliko pije in kdaj je nazadnje spala brez pomoči kozarca. Opazi, da na isto vprašanje dvakrat odgovori različno in da jo pri hoji malenkost zanaša. In posumi na nekaj, kar ni ne perimenopavza ne izgorelost ne tisto, kar ponuja Google: pomanjkanje vitamina B1.

Tiamin. Vitamin tako neugleden, da nima niti svojega vplivneža. Možgani ga potrebujejo, da kurijo sladkor. Če ga dolgo ni, najprej pride zmedenost, potem pa Korsakov sindrom: človek ne more več shranjevati novih spominov, luknje pa maši z izmišljenimi zgodbami, v katere iskreno verjame. Stanje, ki ga uvršča med hude okvare, nekateri upravni odbori pa med vodstvene kompetence.

je skoraj žaljivo preprosto. Injekcija ali infuzija vitamina. Nič eksotičnega, nič, kar bi se dalo lepo zapakirati in prodati s popustom.

Gospa ga je dobila pravočasno. V nekaj tednih je spet vedela, kako je ime strankam. Nazaj je dobila spomin, zbranost in, kot bi rekla sama, nekaj integritete: čelni reženj, ki je bil zadnje leto na neplačanem dopustu, se je vrnil na delovno mesto in začel postavljati neprijetna vprašanja. Tudi o večerjah.

Drobni tisk

Zdaj pa pošteno, ker si to zaslužite in ker me sicer popravi kak internist v komentarjih.

Prvič: gospe ni rešil paket. Rešil jo je zdravnik, ki je imel čas. Vitamina B1 v krvi skoraj nihče ne meri, tudi v najdražjem paketu ne, ker izvid ne pove dovolj. Diagnozo postavi človek, ki te posluša in gleda. To je tisto, kar pri menedžerskem pregledu zares kupiš: pol ure nedeljene pozornosti, dobrine, ki je v zdravstvu redkejša od magnetne resonance. Vse ostalo je embalaža.

Drugič: nosilna beseda v zgodbi je »pravočasno«. Zgodnje pomanjkanje se z vitaminom popravi hitro. Ko se Korsakov sindrom enkrat razvije, pa se spomin pogosto ne vrne v celoti, ne glede na število infuzij. Vitamin ustavi škodo, filma ne zavrti nazaj. In brez manj kozarcev je približno tako učinkovita kot dieta, ki se začne v ponedeljek.

Tretjič: Cochrane in moja gospa si ne nasprotujeta. Povprečje 250.000 ljudi pravi, da pregledi povprečnemu človeku ne podaljšajo življenja. Gospa ni bila povprečna. Imela je razlog, le vedela ni zanj. Statistika opisuje množico, pregled najde posameznika. Težava je samo v tem, da vnaprej ne veš, kateri od obeh si.

Kdaj je to dober nakup

Menedžerski pregled je torej smiseln, če velja vsaj eno od naslednjega.

Če že leta niste bili pri zdravniku in se dovolj poznate, da veste, da sami ne boste šli.

Če imate občutek, da nekaj ni v redu, pa ga ne znate ubesediti, in potrebujete nekoga, ki bo pol ure spraševal namesto vas.

Če ga plača delodajalec. V tem primeru je donos neskončen in vsak ugovor je stvar značaja, ne financ.

Slab nakup pa je, kadar ga kupujete namesto tistega, kar je zastonj. Tlak vam izmerijo brezplačno. Preventivni pregled pri osebnem zdravniku vam od tridesetega leta pripada vsakih pet let. In program vam po petdesetem vsaki dve leti pošlje test, ki dokazano rešuje življenja. Odzove se šestdeset odstotkov moških. Ženske so pri enainsedemdesetih, kar pove o obeh spolih več kot cela knjižna polica psihologije.

Poglejte na polico v predsobi. Statistično gledano tam pri štirih od desetih moških, med računi in letakom za pice, leži kuverta programa Svit.

To je najboljša ponudba tega črnega petka. Sto odstotkov popusta, velja tudi po nedelji in je edina na trgu, ki ima za seboj dokaze. Edina njena napaka je, da je nihče ne oglašuje med televizorji.

2.0 ne kupuje pregledov zato, ker so znižani. Kupuje jih, ker ve, kaj išče. In najprej unovči tisto, kar je že plačal.

Se beremo naslednjič.

Vaš Dežurni Hipohonder

P. S.: Cvrtnika na vroč zrak nisem kupil. Televizorja tudi ne. Sem pa preveril, kdaj sem bil nazadnje na brezplačnem preventivnem pregledu. Odgovor vam prihranim; recimo samo, da je bil Vivaldi takrat še živ.

Deli: Kopirano!

Novice za vaše zdravje, brez spama.

Brez neželene pošte. Odjava kadarkoli, v enem kliku.

Dežurni Hipohonder
Avtor prispevka

Dežurni Hipohonder Preverjen avtor

Dežurni Hipohonder vam skozi tedenske kolumne ponuja unikaten vpogled v stanje slovenskega zdravstva.

Brezplačno prevzemite svojo kliniko

Imate privatno kliniko ali ambulanto?

Brezplačno prevzemite in izpopolnite svoj profil na portalu ter prejmite povpraševanja — dodajte fotografije, delovni čas, storitve in kontaktne podatke, da vas pacienti lažje najdejo. Osnovni profil je popolnoma brezplačen!